APDEJT.si

TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Priznanje palestinske države, še posebej po dogodkih 7. oktobra, bi bilo po mnenju upokojenega izraelskega podpolkovnika Mauricea Hirscha nagrada za terorizem in izpolnitev želja Hamasa. Podobno stališče je izrazil tudi neimenovani ameriški uradnik, ki je dejal, da nekdanji predsednik ZDA Donald Trump priznanja palestinske države ne bi podprl, saj bi to smatral za nagrajevanje Hamasa.

Malta je napovedala, da bo septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN priznala državo Palestino. Medtem je britanska vlada vztrajala, da odločitev o priznanju palestinske državnosti ni zgolj politična gesta, ampak poteza, ki se osredotoča na podporo palestinskemu ljudstvu. Pojavili so se tudi pozivi Judov v Združenem kraljestvu k priznanju Palestine kot načinu za prekinitev molka in lajšanje trpljenja v Gazi.

Več kot 70 izraelskih poslancev je glasovalo za poziv vladi k popolni pripojitvi okupirane Zahodne obale. Cilj tega dejanja naj bi bil umik načrtov za palestinsko državo iz aktualne obravnave. Turčija je izraelski načrt označila za "nelegitimen ukrep", ki spodkopava mir.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Islamistična skupina Hamás zahteva izpustitev približno 1.950 palestinskih zapornikov v zameno za izpustitev izraelskih talcev, ki jih zadržujejo v Gazi. Medtem je Izrael prestregel novo flotiljo z mednarodno humanitarno pomočjo, namenjeno Gazi. Govori se o možnem mirovnem sporazumu med Izraelom in Hamasom, ki vključuje izpustitev talcev in prenos trupel, če bodo izpolnjeni določeni pogoji. V luči zapletenih mirovnih pogajanj se pojavljajo pozivi k vzpostavitvi mednarodnega arabskega mandata na tem območju.

Voditelji Združenega kraljestva, Francije in Nemčije so napovedali nujne pogovore za ustavitev "masakrov" v Gazi in podporo palestinski državi. Britanski premier Keir Starmer je v četrtek zvečer sporočil, da bodo v petek potekale "nujne razprave" o razmerah v Gazi. Starmer je ponovno poudaril "neodtuljivo pravico" palestinskega naroda do lastne države, medtem ko je opisal situacijo kot "človeško katastrofo".

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je v videu pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k takojšnjemu končanju spopadov v Gazi. Trump se je v Združenem kraljestvu srečal s Keirjem Starmerjem in po srečanju pozval k novim "živilskim centrom" za lačno prebivalstvo Gaze. Poleg tega je Trump postavil nov ultimat Putinu glede svetovne politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu postavil rok tri do štiri dni za odziv na mirovni načrt za Gazo, ki ga je predstavil skupaj z izraelskim premierjem. Hamas je napovedal, da bo predlog obravnaval. Visoki predstavnik Hamasa je dejal, da bodo voditelji skupine opravili interne razprave in pogovore z drugimi palestinskimi frakcijami, preden bodo odgovorili na Trumpov predlog. Svetovni voditelji so podprli Trumpov načrt za končanje spopadov.

V Aucklandu na Novi Zelandiji se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izražali nasprotovanje vojni v Gazi. Nosili so palestinske zastave in transparente z gesli proti normalizaciji genocida. V ZDA so aktivisti protestirali pred britanskim veleposlaništvom zaradi vpletenosti Združenega kraljestva v vojno v Gazi, pri čemer so uporabili lažno kri. Carolyn Gelenter, hči preživelih holokavsta, je bila v Združenem kraljestvu aretirana zaradi protestiranja proti genocidu v Gazi.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum v Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. Poročilo ZN navaja, da je izraelski genocid v Gazi nemogoč brez globalne vpletenosti. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila nujnost odgovornosti EU in predlagala sankcije proti izraelskim uradnikom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da grožnja Hamasa ne bo izginila niti po prekinitvi ognja v Gazi. Poudaril je nevarnost nadaljnjih terorističnih napadov in poskusov destabilizacije ter pozval k mednarodnemu nadzoru. Opozoril je, da Hamas utrjuje svoje strukture v Gazi, kljub pogovorom o miru in podpisu sporazuma v Egiptu.

Po tem, ko je Izrael podprl mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, je Trump dejal, da ima Hamas tri do štiri dni časa, da se odzove na predlog, ki naj bi privedel do prekinitve ognja in miru. Palestinske frakcije naj bi se nagibale k sprejetju Trumpovega načrta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki ga je označil za "veliko upanje". Macron je pozval obe strani, da strogo spoštujeta pogoje dogovora in si prizadevati za politično rešitev, ki temelji na rešitvi dveh držav. V Parizu se bodo sestali predstavniki evropskih in arabskih držav, da bi razpravljali o "prihodnosti" po prekinitvi ognja.

Med protesti zaposlenih proti Microsoftovim pogodbam z Izraelom je bilo na sedežu podjetja v Redmondu aretiranih najmanj 18 ljudi. Protestniki so polili barvo po napisu Microsofta, blokirali most za pešce in poskušali postaviti barikado iz ukradenih miz in stolov.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da bo Italija priznala Palestino, če bodo izpuščeni talci in bo Hamas izključen iz političnih procesov. Poudarila je, da bi moral biti mednarodni pritisk usmerjen na Hamas in ne na Izrael. Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je kritiziral Izrael in ZDA, označil ju je za ubijalska režima in dejal, da bi morali Palestino priznati kot državo.

Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal načrt za končanje vojne v Gazi in nakazal možno pot do palestinske države, Ashraf Samara na Zahodnem bregu opazuje, kako izraelski buldožerji okoli njegove vasi uničujejo upe za ustanovitev države. Izraelske naselbine na Zahodnem bregu se širijo z vedno večjo hitrostjo, kar dodatno ogroža možnost uresničitve palestinske države.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.